Domači med in kako ga točimo
Domači med je ena takšna lepa besedna zveza in ko jo slišimo, se spomnimo, kako naši dedki in babice z ljubeznijo pridelujejo pravi kakovosten med na domačem čebelarstvu. To je popolnoma naraven med, tako rekoč naravnost iz čebeljega panja, pridelan izpod rok marljivih čebelic. Nič mu ne odvzamemo, nič mu ne dodamo in ga kemično ne obdelujemo. Z drugo besedo mu lahko pravimo tudi surov med.
KAJ JE IN KAJ NI DOMAČI MED
Danes nam trgovine ponujajo veliko različnih vrst medu od različnih pridelovalcev, tako slovenski, kot med uvožen iz tujine. Potrošnika lahko taka pestra ponudba hitro zmede. Med, ki ga najdemo na policah trgovinskih centrov, je večinoma tako imenovan predelan oziroma procesiran med, saj gre po pridelavi še skozi dodatne procese, kot je na primer pasterizacija. To je proces, kjer se med izpostavi zelo visokim temperaturam. Namen tega početja je, da bi se rok podaljšal in, da se izognejo procesu kristalizacije medu. Na žalost veliko porabnikov ne ve, da je pravi domači med prav kristaliziran med. Kristalizacija je namreč normalen naraven proces, značilen za med. V procesu visokega segrevanja medu se uničijo tudi vse dobre snovi, ki so v medu. To so vitamini, minerali in encimi.
Z željo po zaslužku nekatera podjetja dodajajo medu tudi vodo, sladkor in ojačevalce okusa. To vsekakor ni več naraven produkt, sploh pa ne domači med. Na našem čebelarstvu Kapun prisegamo na naravne čebelje pridelke, ker spoštujemo naravo in slovensko dolgoletno tradicijo čebelarstva. Želimo si, da bodo tudi naši vnuki poizkusili del narave, ki je tako lepa in nam tako veliko da. Zato vam v naši spletni trgovini Medeni zaklad ponujamo izključno domači med, pridelan doma v Krajinskem parku Goričko. V naši ponudbi najdete več vrst medu, kot so cvetlični, kostanjev in ajdov med. Našega domačega medu nikoli ne segrevamo nad 40°C, saj ne želimo uničiti vseh dobrih lastnosti, ki jih ima naraven med.
Priporočamo vam, da med kupujete zmeraj pri čebelarju, saj boste le tako lahko prepričani, da ste našli domači, naraven in prvovrsten čebelji pridelek.
KAKO SE PRIPRAVIMO NA TOČENJE DOMAČEGA MEDU
Preden se domači med začne točiti, moramo preveriti, ali je med zrel. Kako pa vemo, kdaj je zrel in primeren za točenje? Za to morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj, da je med zrel je, da je pokrite vsaj 2/3 površine sata z voščenimi pokrovci (tako imenovano deviško satje). Drugi pogoj pa je, da če medeni sat stresamo, kapljice medu ne smejo padati iz celic.
Ko smo preverili, da je domači med zrel, moramo odvzeti sate iz medišča. Zrele sate iz medišča odvzemamo v lepem vremenu. Moramo poskrbeti za orodje, ki ga potrebujemo pri odvzemanju satov, kot so omelo, kadilnik, stroj za ometanje in sipalnik. Z ometalnikom odstranimo čebele, da se vrnejo nazaj v panj. Poskrbimo za čiste posode, kamor zlagamo sate, ki jih transportiramo v našo točilnico medu. Držimo se pravila, da nikoli ne odvzemamo satov z zalego. Prav tako ne uporabljamo preveč kadila, saj lahko preveč dima pusti v medu vonj po dimu.
Ko med transportiramo v točilnico, ne sme biti izpostavljen nobenim tveganjem. Poskrbimo za higiensko stanje vozila, satov ne odlagamo direktno na tla in jih po možnosti v čistih posodah pokrijemo in zaščitimo pred razno umazanijo ter prahom. Kot zanimivost je, da nekateri čebelarji točijo domači med tudi na licu mesta, kjer ga odvzamejo iz čebeljih panjev in imajo za ta namen izdelan transportni tovornjak, v katerem je urejena točilnica medu. Na Čebelarstvu Kapun tega ne prakticiramo, ker se nam zdi točenje medu doma v namenskem prostoru lažje in boljše z vidika higiene, kot točenje medu na terenu.
Kliknite za predvajanje posnetka
DELO V TOČILNICI MEDU
Ko imamo medene sate končno doma, pa gremo veselo na delo. Domači med točimo v posebej namenjenemu prostoru, ki mu pravimo točilnica medu. Ta prostor je ločen od prostora s panji. Točilnica medu je urejen prostor, ki mora biti čist, svetel in mora imeti temperaturo med 25 °C in 30 °C. V točilnici moramo preprečevati nastanek plesni na površinah in zagotoviti ustrezna umivalna mesta s tekočo toplo in hladno vodo. Poskrbeti moramo za prezračevanje prostora in za zaščito pred insekti. Pri točenju potrebujemo določena orodja, kot so točilo, stojalo za odkrivanje satja, cedila, posode in vilice za odkrivanje satja.
Medeno satovje zlagamo na stojalo za odkrivanje satja in z vilicami odstranimo voščene pokrovce. Odkrivanje mora potekati čim hitreje, da se domači med v satih ne ohladi. Na Čebelarstvu Kapun uporabljamo čebelarske vilice, lahko bi satje odkrivali tudi z vročim zrakom.
Ko je odkrito satje pripravljeno, ga vstavimo v točilo za med in točilo zaženemo. Ob vrtenju satov sila potisne med iz celic na rob točila, od koder med teče na dno točila. Med točenjem medu v tem prostoru ne opravljamo ničesar drugega, ne jemo, ne pijemo in med celotnim procesom nosimo čisto obleko ter pokrivalo za glavo.
Pomembno je, da po končanem točenju vračamo prazne sate nazaj v panj, kar navadno delamo proti večeru dneva, da ne povzročimo nepotrebnega ropa čebeljih družin. Moramo se zavedati, da smo s točenjem medu čebelam odvzeli nekaj hrane, ki je potrebna za preživetje čebelje družine. Če v času točenja medu ni paše, je čebele po točenju potrebno krmiti, da nam ne bodo stradale in umrle.
POLNJENJE MEDU V KOZARCE
Preden začnemo polniti domači med v kozarce, moramo opraviti še precejanje medu. Ko ga natočimo, namreč na videz ni povsem čist. Povsem naravno je, da so v njem lahko delčki propolisa, cvetnega prahu, čebeljega voska in tudi delci rastlin. Zato po končanem točenju med iz točila precedimo v posode za skladiščenje, da odstranimo vse nepotrebne delce. Precejanje poteka skozi grobo in fino cedilo.
Približno v 2 -3 dneh po točenju lahko priplavajo preostali drobni delci voska na površino medu. Delce v obliki pene moremo posneti, da ne bomo vplivali na aromo medu. Po potrebi ta postopek še ponovimo čez nekaj dni. To je tudi zadnji korak, kjer na nekakšen način posegamo v domači med.
V zadnji fazi domači med v posodah za skladiščenje pretočimo v kozarce. Moramo poudariti, da z opisanimi koraki celotnega postopka točenja medu poskrbimo za varnost in kakovost svojega pridelka, se z njim posladkamo in ga z veseljem tudi ponudimo končnemu potrošniku. Na ta način je celoten trud čebelarja poplačan in domači med, prvovrstne kakovosti, je pripravljen za porabnike.
NAJ MEDI!
Ajdov med 450 g
Ajdov med 250 g
Kostanjev med 450 g
Kostanjev med 900 g
Cvetlični med 900 g
Pogosta vprašanja in odgovori
To je proces kristalizacije, ki je značilen za pravi naravni domači med. Proces kristalizacije ne vpliva na kakovost medu.
To je naravni surov med, ki ga pridelajo čebele. Čebelar mu nič ne doda, niti odvzame.
Takšen med ni naraven in domači, saj se ga z določenimi procesi izpostavi zelo visokim temperaturam, ki zagotovijo, da med ne kristalizira. V teh procesih se uničijo tudi vsi vitamini, minerali in encimi v medu.
Domači med, ki kristalizira, utekočinimo s segrevanjem do 40°C in tako ohranimo vse dobre lastnosti v njem. Kateri proces dokazuje, da je naš domači med res naravni?
Kaj je domači med?
Kaj je to procesiran oziroma predelan med?
Kako utekočinimo strjen (kristaliziran) med?
