“Zgodovina našega čebelarstva sega v leto 1978, ko sem kot srednješolec začel čebelariti z eno čebeljo družino. Družina je priletela v zapuščen panj na naši domačiji Kapun. Moram povedati, da se je s čebelarstvom ukvarjal že moj stric, ki pa je opustil čebelarstvo v 70. letih. Torej je na naši domačiji ostal prazen čebelnjak (po prleško “vijok”), ki pa sva ga z očetom po letu 1978 začela prenavljati. V čebelnjaku so prevladovali “dunajčani” (trietažni panj s trikrat po desetimi visečimi satniki – notranje mere 235 mm x 200 mm na toplo stavbo in s pregrado z ozko veho med dvotretjinskim plodiščem in enotretjinskim mediščem, op. ur.). Panji so bili precej dotrajani, nekaj sva jih popravila in usposobila za naselitev, preostale pa sva zažgala. Zanimivo: Čebelja družina se je naselila v najslabši panj.”

– pom. akad. dr. Stanko Kapun