Zakaj med kristalizira
Med je naraven produkt čebel, ki mu ničesar ne odvzamemo, niti ne dodamo.
Pravi med je brez dodanega sladkorja, je edino živilo, ki ga brez raznih dodatkov polnimo v kozarce. Pravi med dokaj hitro kristalizira. Veliko ljudi je prepričanih, da je kristaliziran med (imenovan tudi strd) posledica dodajanja sladkorja v med, kar vsekakor ni res. Pravi med mora pri določenih pogojih kristalizirati, v nasprotnem primeru ni naraven produkt. Prav ponarejeni medi so tisti, ki ne morejo razviti kristalizacije po posameznih vrstah medu.
Razložimo o značilnostih postopka kristalizacije:
- Kristalizacija je naraven pojav, ki ne vpliva na kakovost medu in je odvisna od razmerja sladkorjev v medu ter temperature.
- Med vsebuje enostavne naravne sladkorje, kot sta glukoza in fruktoza.
- Glukoza je grozdni sladkor, fruktoza je sadni sladkor, oba predstavljata glavni vir energije v telesu.
- Več je glukoze v medu, hitreje med kristalizira.
- Glukoza je slabše topna v vodi kot fruktoza in se izloči v obliki kristalov.
- Pri kristalizaciji se agregatno stanje medu spremeni iz tekočega v trdno.
- Kristalizacijo dodatno pospešijo nizka temperatura, različni tujki v medu (mehurčki zraka, zrnca cvetnega prahu) in tresenje medu.
- Najbolj ugodna temperatura za pojav kristalizacije je med 10 °C in 18 °C.
- Proces kristalizacije se ponavadi prične na dnu kozarca.
Različne vrste medu različno hitro kristalizirajo, saj se razlikujejo po vsebnosti naravnih sladkorjev. Najpočasneje oz. skoraj nikoli ne kristalizira akacijev med, najhitreje pa kristalizirajo cvetlični medovi in ajdov med.
